Potrebe hitro naraščajocega človeštva povzročajo izjemen pritisk na največje življenjsko okolje na Zemlji: na oceane in morja. Najbolj obremenjena so obalna območja, ki služijo za številne dejavnosti (ribištvo, marikultura, transport, turizem, rekreacija, pridobivanje energije, vir novih surovin …). Kakovost obalnih območij je za naštete dejavnosti izjemnega pomena ter vpliva na gospodarstvo in ljudi daleč od obale. Poleg klasičnih onesnaževal in virov onesnaževanja (razlitja nafte, odplake, gnojila, škropiva, radioaktivne snovi …) se pojavljajo nove kemikalije (ostanki zdravil, kozmetična sredstva), ki ostajajo očem nevidne, a so nevarne. V zadnjih letih so veliko zanimanje javnosti vzbudili odpadki, predvsem drobni delci plastike (mikroplastika), ki prinašajo nove nevarnosti za življenje v morju. Iz njih se še dodatno sproščajo nevarne snovi ali pa se nanje vežejo snovi, ki so že v okolju. Mikroplastika pride v prebavila morskih živali in jim povzroča zdravstvene težave (slabo prehranjenost, bolezni; tudi raka). Z občutljivimi testi lahko te učinke izmerimo in ocenimo, kakšno je zdravje živali. Ocenimo lahko okvare DNK ter okvare v delovanju encimov in tkiv. Vse snovi, ki škodijo življenju v morju, škodijo tudi ljudem, saj pridejo s hrano na naš krožnik. Po ocenah Svetovne banke je Jadransko morje najbolj ogroženo območje v Sredozemskem morju. Zaradi velike ogroženosti morskega okolja so številne mednarodne organizacije razvile programe za vrednotenje kakovosti morskega okolja, v okviru katerih preučujejo tudi vplive mikroplastike.