Prispevek obravnava tradicionalno linearno obliko branja v primerjavi z novimi oblikami branja, ki jih zahtevajo besedila, katerih nastajanje omogoča tehnološki razvoj zadnjih desetletij z enostavnim sestavljanjem različnih kodov sporočanja. Kakšne nove sestavine bralne zmožnosti terjajo elektronsko oblikovana besedila s sestavljanjem besednih, vizualnih in avdio gradiv? Ali so za učinkovito in kritično razbiranje elektronsko oblikovanih besedil potrebna dodatna znanja in bralne strategije, ki bi jih lahko zajeli z novim opisom sestavin večrazsežne pismenosti? Ali lahko govorimo o nadgradnji osnovne linearne pismenosti za potrebe večrazsežne pismenosti? Kako bi bilo potrebno poučevati bralne strategije glede na različne oblike besedil ter razne cilje branja?

Besedne postaje sofinancira Javna agencija za knjigo RS.