Za Sokrata je bila lenoba še življenjski ideal. Temu nasproti stoji krščanski ora et labora. Z novoveškim vzponom tehnike in industrializacije ter uveljavitvijo protestantske etike lenoba doživi demonizacijo, postane greh, delo pa brezprizivna dolžnost. Ena osrednjih zagat naše dobe je imperativ nenehnega, neutrudnega dela. Manfred Koch ta imperativ v svoji zabavni in nadvse poučni knjigi analizira in ga umešča v zgodovinsko perspektivo. Manfred Koch se ob obravnavi mitov o brezdelju, iznajdbe pridnega človeka in lenobe kot kritike civilizacije ustavlja tudi pri lenobnih junakih moderne literature. Imena, ki zaznamujejo njegovo pot po zgodovini lenobe, so zlasti Diogen iz Sinope, Heziod, Vergilij, Rousseau in Kant.