Prosti pogovor.

"Po vojni je zame obstajala ena sama univerza na svetu: ljubljanska!", tako je Alojz Rebula, ki je v letu 2009 praznoval 85. življenjski jubilej, utemeljil svojo izbiro študija klasične filologije v Ljubljani. »Alojz Rebula predstavlja povsem svojski izraz sodobne slovenske književnosti: zavezan jeziku, zavezan Besedi kot vernik in prevajalec Svetega pisma, je v svoj izjemno širok literarni opus vtkal antiko in humanizem, zgodovino in pričevanje. Rojen v Šempolaju pri Trstu leta 1924, v najbolj strašni dobi fašističnega pritiska, je svoje življenje in svoje literarno delo osmislil s prisotnostjo Absolutnega. Zapisal je: "Kaj naj si človek za tistih nekaj ur, ki so mu odmerjene na tej bežni zemlji, bolj želi kot nekaj zdrave narodne zavesti! Kaj naj si bolj želi kot ta vsaj za silo pomirjujoči domicilski izkaz sredi nepomirjujočega izgnanskega kozmosa! In če je Slovenec, kaj naj si bolj želi, ko da gleda v čudež in grozo prostora in časa iz neke umirjene slovenske polnosti. Saj mu je samo enkrat dano razkošje življenja in smrti: nič več kot enkrat mu je dano razkošje, da je Slovenec." (dr. Tatjana Rojc).

Besedne postaje sofinancira Javna agencija za knjigo RS.