Pomen deževnikov pri ohranjanju plodnosti tal so vrtnarji in kmetovalci poznali že davno. Strokovno in eksperimentalno je njihovo vlogo pojasnil naravoslovec Charles Darwin. Na trati, v svojem vrtu v vasi Down pri Londonu, je leta 1842 nasul poskusno »stezico« iz zdrobljene krede ter jo prepustil naravi in času. Po 29 letih je plast krede prekrivala 18 cm debela plast humusne zemlje. V povprečju je kreda lezla v tla za 6 mm na leto. Pomikanje v globino so opravljali deževniki s spodkopavanjem (rovi) in površinskim odlaganjem svojih iztrebkov ali »glistin«. S pobiranjem in tehtanjem posušenih iztrebkov na površini je izračunal, da znosijo deževniki v enem letu 250 kg prsti na 1 ar. Skoraj tri desetletja dolg poskus je objavil v zadnji razpravi: »The formation of vegetable mould through the action of worms with observation of their habits« (1881). Mnogo let kasneje se je preučevanja živega sveta v tleh lotil nemški biolog R.H.Francé in takratno znanje strnil v delu: Das Edaphon (1912) in populariziral v knjigi »Das Leben im Ackerboden« (1922).

Medtem ko sta bila kemija tal in mikrobiologija tal, uveljavljeni vedi, se je zoologija tal začela uveljavljati po izidu dela »Soil zoology«, zbornika razprav iz Second Easter School in Agricultural Science (1955) univerze v Nottighamu. Po pobudah profesorjev: W. L. Kubiene, W. Kűhnelta, E. J. Ruslla, D. K. McE. Kevana, H. Franza, G. O. Evansa, P. W. Murphija, W. Tischlerja, C. O. Nielsena, Nielsa Haarlǿva, A. Macfadyena in M. S. Ghilarova se je zanimanje za pedozoologijo naglo širilo. Sedaj je to področje ekologije vzporednica precej starejši limnozoologiji.

V Sloveniji smo začeli s tovrstnimi raziskovanji na Biološkem oddelku BF in na Inštitutu za biologijo na Univerzi v Ljubljani. Predavanja iz tega področja so bila del predavanj iz ekologije živali. Vzporedno je potekalo tudi posebno predavanje »pedozoologija« v okviru zooekološke usmeritve. Javnosti sem predstavil pedozoologijo z delom: »Živi svet prsti« (1965). Obsežen sistematski pregled živalstva tal je napisal Narcis Mršić (1997): »Živali naših tal«. Delo na tem področju nadaljujejo sodelavci Katedre za ekologijo, na Oddelku za biologijo BF pod vodstvom Ivana Kosa.

V tej obravnavi se bom omejil na živalsko komponento tal, na t.i. pedofavno. Pedološki pogled in mikrobno komponento tal bom vključil le po potrebi.