Iz današnjega zornega kota lahko rečemo, da nobena žival ne preživi brez posebnih sodelujočih partnerjev. V nekaterih primerih so taka sodelovanja celo spremenila Zemljo in prinesla nove pokrajine. Torej niso bile vpletene samo populacije in vrste, temveč veliko večji sistemi, biocenoze, ekosistemi in pokrajine, vključno z obsežnimi območji oceanskega dna. Nadalje, sodelovanje omogoča tudi prebavo. To sodelovanje je posebno izrazito pri termitih, ki jih naseljujejo enocelični bičkarji, ki se nahajajo v posebnem delu črevesja. Ti bičkarji v sodelovanju z bakterijami omogočajo razgradnjo lignina. Če umrejo bičkarji, tudi termiti ne preživijo. Podobno prežvekovalci razgrajujejo celulozo v hrani. Migetalkarji, ki živijo v njihovih želodcih, omogočajo – s pomočjo bakterij – prebavljivost hrane. Danes je splošno znano, da v prehranjevalnem traktu človeka živi več prokariontov, kot je vseh celic v telesu. Lahko bi našteli še veliko podobnih primerov. Sklenemo lahko, da vse živali za prebavlajnje potrebujejo prisotnost in sodelovanje drugih organizmov v njihovih prebavilih. V mnogih primerih sodelovanje vodi v čisto nov razvoj. Najbolj prepričljiv primer so lišaji, ki so sestavljeni iz gliv in enoceličnih alg ali cianobakterij. Lišaji živijo skoraj v vseh kopenskih ekosistemih, vključno z Antarktiko, uspevajo na morski obali, lahko so tudi vodni. Raznolikost današnjih cvetnic ne bi bila mogoča brez oprašitve, posebno z žuželkami kot tudi s ptiči in sesalci. Cvet in opraševalec sta šla skozi dolgo skupno evolucijo. Veliko cvetov potrebuje zelo posebne opraševalce. Če teh opraševalcev ni, lahko rastline izumrejo. Prenos (transport) je še en primer za obsežno sodelovanje. Mrtva telesa in iztrebki se morajo razkrojiti, do končnega produkta, ki so minerali, tako da ekosistemi ostanejo nepoškodovani. Mrtva telesa in iztrebki privlačijo mnogo žuželk, ki imajo druge pomembne organizme, ki so nujno potrebni za razkroj, obenem pa jih pripeljejo do naslednjega izvora hrane. Hrošči prenašajo gliste in pršice kot tudi bakterije in tako omogočajo zaprtje biokemijskega kroga . Na koncu pa še podmena: Nobena žival, vključno z današnjim človekom, ni sposobna preživeti brez medvrstnega sodelovanja. Če je le-to v kritičnem stanju, se vsi lahko soočimo z globalnimi okoljskimi problemi.