V računalništvu in informatiki, ko govorimo o arhitekturi programske opreme, razlikujemo med »frontendom« in »backendom«, se pravi med ravnjo uporabniške predstavitve in uporabniškega vmesnika na eni strani ter ravnjo dostopa do podatkov in upravljanja z njimi na drugi strani. Razlikovanje med »frontendom« in »backendom« lahko primerjamo z raziskovanjem, kakor ga izvajamo v okviru projekta SENSOTRA - Čutne transformacije in transgeneracijski odnosi do okolja v Evropi med letoma 1950 in 2020 (ERC AdG-2015-694893).

Osrednja metoda proučevanja vplivov (digitalnih) tehnologij na doživljanje mestnega prostora, utelešenega spominjanja in čutne gmajne (sensory commons) so t.i. čutno-biografski sprehodi, ki jo dopolnjujemo s poglobljenimi polstrukturiranimi intervjuji ter hermenevtičnim branjem sekundarnega gradiva. Pri slednjem nas poleg izdelkov, povezanih s tradicionalnimi mediji (dnevniki, objave v občilih itd.), zanimajo tudi (in predvsem) produkti, zaznamovani z novimi digitalnimi tehnologijami in platformami (obogatena sporočila, družabna omrežja, sebki itd.)

Po očrtu »frontenda«, torej metode čutno-biografskih sprehodov, pa tudi njej lastnih epistemoloških osnov, se bova posvetila »backendu«, se pravi hranjenju, kodiranju, upravljanju in analizi zbranih podatkov. Že zaradi precejšnje količine podatkov – načrtovanih je 192 sprehodov in 72 poglobljeni intervjujev – se pojavljajo vprašanja o tem, kako jih procesirati in analizirati ter kako na konsistenten način zaobjeti podatke, ki vsaj na prvi pogled nimajo skupnega imenovalca.