Gastronomija in kulinarika ter celotna prehranska kulturna dediščina in sodobnost niso le pomembne sooblikovalke zdravega načina življenja ampak tudi področja znanstvenih raziskav, strokovnih prizadevanj in številnih aplikacij na različna področja človeških vsakdanjikov in praznikov. Sodobna Evropa gradi svojo prihodnjo razpoznavnost v več smereh in na več področjih, vendar je njena temeljna usmeritev v sonaravni in trajnostni razvoj. Prav slednji je neposredno povezan s kulinariko in gastronomijo, pomembnima, da ne rečem temeljnima sestavinama regionalnih kultur in njihovih razpoznavnosti. V to smer je naravnan tudi razvoj turizma, ki postavlja prav prehransko razpoznavnost, ob kulturni dediščini, med dva temeljna motiva svojega prizadevanja. Slovenija se je začela zelo postopoma in predvsem počasi (!) usmerjati v boljšo kulinarično in gastronomsko razpoznavnost šele od 80. let 20.stoletja. Ves dotedanji razvoj je bil pogosto obremenjen s slabo raziskanostjo tega področja, tudi splošnim »ljudskim« nepoznavanjem, celo zavračanjem, obremenjenostjo s številnimi stereotipi, slabo in nestrokovno vključenostjo v šolske sisteme, okvirjenostjo v ideološke predsodke in pregrade v okviru prejšnje družbene ureditve idr. Bogata in raznolika kulturna dediščina prehrane ni bila izhodišče sodobnim razpoznavnostim, kljub dobrim vzorom drugod po svetu, zlasti še npr. v francoski gastronomiji in njenih velikih spremembah od 2. polovice 18. stoletja dalje. Intenzivne družbene spremembe, migracijski tokovi in ostale splošne kulturne spremembe v smeri multikulturne družbe od konca druge svetovne vojne so ustvarili nerazpoznavno mešanico različnosti, ki je še bolj oddaljila možnosti za razpoznavnost gastronomije in kulinarike. Zato je bila za potrebe turistične razpoznavnosti izdelana leta 2006 Strategija gastronomije Slovenije, ki pa je kmalu prerasla temeljne turistične okvire in začela spreminjati to področje v smeri sistematičnega načrtovanja na področju razpoznavnosti, izobraževanja, promocije in ostalih področjih, ki so s kulinariko in gastronomijo neposredno povezana. Izdelana je bila gastronomska piramida Slovenije, ki je postala temelj s 24 gastronomskimi regijami in 180 nosilnimi oz. razpoznavnimi jedmi. Po nekaj več kot štirih letih se kažejo že prvi dobri rezultati, čeprav je pred nami še veliko dela, največ na »psihiatričnem« področju oz. na področju spreminjanja naših miselnosti, trmoglavosti, neznanja in nespoštovanja vrednot, ki so lahko odlično nasprotje prehranskemu globalizmu in drugim agresivnim »svetovnim unikatnostim« na tem področju.