Študiral psihologijo na Univerzi v Ljubljani, kjer je doktoriral (1976), se zaposlil kot asistent (1970), docent (1977), izredni profesor (1981) in redni profesor (1988) za občo psihologijo. Predava več predmetov (glej predavanja).

Opravljal je več funkcij, med njimi: predstojnik Oddelka za psihologijo, prodekan Filozofske fakultete, prorektor Univerze v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik Društva psihologov Slovenije (glej družbeno in strokovno delo).

Objavil je več kot 300 enot (več kot 500 z upoštevanjem mentorskega dela), med temi okrog 100 znanstvenih člankov in drugih znanstvenih prispevkov, 46 knjig (od tega 17 znanstvenih monografij, 10 univerzitetnih in 19 drugih učbenikov; glej publikacije). Raziskovalno dela na področjih psihologije osebnosti, kognitivne psihologije, psihološke metodologije in epistemologije. Posebej se je ukvarjal s študijami simbolike in vrednot. Sodeloval je na številnih domačih in mednarodnih znanstvenih kongresih, konferencah in drugih srečanjih. Bil je vodja organizacijskih in programskih odborov na domačih in mednarodnih kongresih in konferencah.

Kot sodelavec in nosilec je delal v vrsti raziskovalnih projektov (glej raziskave). V letih 1992 do 2000 je bil nacionalni koordinator za področje psihologije. Od leta 1999 je vodja programske skupine Psihološke raziskave. Od 2006 član Znanstvenoraziskovalnega sveta za družboslovje pri Agenciji za raziskovanje Republike Slovenije.

Je med ustanovitelji Inštituta za psihologijo osebnosti.

Bil je mentor več kot 150 diplomantom, 40 magistrom in 27 doktorjem znanosti in več mladim raziskovalcem.