Dr. Jože Pirjevec je rojen 1. junija 1940 (Trst). Iz zgodovine je diplomiral leta 1969 na Filozofski fakulteti v Trstu. Pod mentorstvom prof. Frana Zwittra je leta 1977 doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svojo akademsko kariero je leta 1971 začel na univerzi v Pisi in nato nadaljeval v Trstu in Padovi, kjer je 10 let predaval kot redni profesor zgodovine vzhodne Evrope na Fakulteti za politične vede. Nato je leta 1996 zasedel katedro za zgodovino slovanskih narodov na Filozofski fakulteti v Trstu. Kot štipendist avstrijske vlade, Sovjetske akademije znanosti, Humboldtove ustanove, Wilsonovega centra v Washingtonu in Nobelovega inštituta v Oslu je dobil priložnost za raziskovanje v nekaterih najbolj prestižnih evropskih ter ameriških arhivih. Poleg tega je bil sedemnajst let predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu, med leti 1987 in 1991 pa predsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. Leta 1988 je za knjigo Tito, Stalin in Zahod dobil nagrado Kidričevega sklada, leta 2002 pa je za monografijo Jugoslovanske vojne 1991–1999 prejel nagrado Premio Acqui. Leta 2009 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1996 je bil v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru imenovan v znanstveni naziv znanstveni svetnik in zadolžen za vodenje številnih raziskovalnih projektov. Leta 2000 je postal član senata na novo ustanovljene Fakultete za humanistične študije v Kopru. Novembra 2007 mu je Odbor RS za Zoisovo nagrado podelil priznanje “Ambasador znanosti”.