Nadzor zaposlenih na delovnem mestu, predvsem nadzor njihovih elektronskih komunikacij v zadnjem času postaja vroča tema med zaposlovalci.

Razlogi za nadzor so različni, večinoma pa podjetja želijo preprečiti odtekanje poslovnih skrivnosti, neprimerno obnašanje zaposlenih - predvsem zlorabo službenega časa in računalnika za neslužbene namene - ter zagotoviti varnost informacijske infrastrukture podjetja (zmanjšati število okužb z virusi in zlonamerno kodo, preprečiti vdore, itd.). Temu se pridružuje še agresivno oglaševanje izdelkov za nadzor komunikacijske infrastrukture s strani proizvajalcev in prodajalcev tovrstne opreme, nadzorna tehnologija pa je pogosto predstavljena kot magična paličica za rešitev vseh problemov v podjetju.

Oglaševalci nadzornih naprav pogosto navajajo “ameriški pristop” k nadzorovanju zaposlenih na delovnem mestu, ki temelji na dejstvu, da zaposleni na delovnem mestu uporablja opremo, ki je last delodajalca, v delovnem času pa je plačan s strani delodajalca, zato službenih komunikacijskih sredstev in službenega časa ne sme zlorabljati v zasebne namene.

A zakonodaja v ZDA se na tem področju bistveno razlikuje od zakonodaje v Evropi. Evropsko pravo zaposlenega na delovnem mestu ne vidi zgolj kot samo delavca, pač pa predvsem kot človeško bitje oziroma posameznika s človekovimi pravicami.

Na predavanju bo predstavljena problematika pravnega varstva zasebnosti na delovnem mestu ter dva konkretna slovenska primera nezakonitega nadzora elektronskih komunikacij zaposlenih na delovnem mestu. V prvem primeru je delodajalec zaradi spora z uslužbenko upraviteljem poštnega sistema v ustanovi naročil izvedbo prestrezanja njene odhodne in dohodne elektronske pošte. V drugem primeru pa je organizacija uvedla prestrezanje internetnih komunikacij vseh zaposlenih s pomočjo tehnologije Deep Packet Inspection z namenom zaščite integritete omrežja. Predstavljeni bodo tudi pravni vidiki obeh primerov nadzora.