V razvoju informacijske družbe smo s prehodom v 21. stoletje trčili ob nova razvojna, pravna in etična vprašanja. V začetnih fazah razvoja informacijske družbe smo bili predvsem osredotočeni na dileme glede regulacije trgov elektronskih komunikacij ter pospeševanja uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Če so bile digitalna ločnica, povečevanje deleža širokopasovnih povezav in spodbujanje projektov za nove e-vsebine teme, s katerimi smo se ukvarjali tedaj, smo v zadnjem desetletju trčili ob nekatere vidike razvoja informacijske družbe, ki terjajo nov premislek. V dobi vse-prisotnega računalništva in povezljivosti, konvergence medijev, spletnih družbenih omrežij in silovitega tehnološkega razvoja, so čedalje bolj pogosti primeri etično in pravno sporne uporabe sodobnih tehnologij, ki nudijo izjemne možnosti nadzora. Temeljna človekova pravica do (informacijske) zasebnosti je v tej dirki pogosto povožena, posameznik pa izgublja možnost varovanja meja svoje zasebnosti in postaja le subjekt nadzora – nadzorovan potrošnik, nadzorovan zaposleni, nadzorovan državljan, katerega pravica do svobodnega odločanja je reducirana na minimum. Skrajni čas je, da se kot družba vprašamo, kako daleč želimo iti v tehnološko podžgani želji po nadzoru, in ali želimo živeti v družbi nadzora ali družbi svobode. Prispevek odpira navedena vprašanja in poskuša najti odgovore, s katerimi lahko ponovno umirimo družbeni kompas. Ob zasebnosti prijazni uporabi tehnologije gresta lahko pravica do zasebnosti in pravica do varnosti z roko v roki v igri s pozitivno vsoto.