Elektroporacija je fizikalna metoda, pri kateri z izpostavitvijo celic električnim pulzom ustreznih parametrov dosežemo prehodno povečano prepustnost celičnih membran. Povečano prepustnost membrane dosežemo, ko vsiljeni transmembranski potencial, ki nastane pod vplivom zunanjega električnega polja, doseže kritično vrednost in preseže določen prag. Zaradi tega lahko v celično notranjost vstopijo molekule, za katere je celična membrana sicer neprepustna. Na ta način lahko v celice vnesemo različne molekule, kot so ioni, različna zdravila, RNA, DNA, oligonukleotidi, peptidi in proteini. Ta strukturna sprememba celične membrane je lahko začasna in reverzibilna, če uporabimo natančno določene električne pulze, lahko pa povzroči uničenje celice, če vsiljeni transmembranski potencial preide preko t.i. ireverzibilne pragovne vrednosti. Elektroporacija se v medicini uporablja na dveh področjih. V kombinaciji s citostatikoma bleomicinom in cisplatinom se elektroporacija uporablja v elektrokemoterapiji, ki je uveljavljen način zdravljenja kožnih metastaz, predvsem melanoma in se trenutno uporablja v več kot 100 onkoloških centrih v Evropi. Drugo področje uporabe elektroporacije je vezano na vnos dednega materiala (plazmidne DNA, siRNA …) v celice oz. tkiva (koža, mišice) za namen vakcinacije proti infekcijskim boleznim ali pa kot genska terapija za zdravljenje raka – elektrogenska terapija. Tudi elektrogenska terapija je bila testirana v kliničnih poskusih faze I, kjer smo v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto kot prvi začeli uporabljati gensko terapijo s citokinom interlevkinom-12 za zdravljenje tumorjev pri psih. V predavanju bo predstavljena pot razvoja elektrokemoterapije in elektrogenske terapije od predkliničnih raziskav do kliničnih študij.