Letos poteka 100-letnica Alana M. Turinga, očeta modernega računalništva, umetne inteligence in matematične biologije. Večina ljudi ga pozna po tem, da je vodil dešifriranje nemške naprave Enigme za komunikacijo s podmornicami, kar je omogočilo uspešno obrambo pred njimi. Med strokovnjaki pa je bistveno bolj cenjen po svojih odkritjih – Turingovem stroju, Turingovem testu, Church-Turingovi tezi in še mnogo čem. Ti dosežki so še danes predmet raziskav in obsežnih analiz, debat in paradoksov, npr. Searlove kitajske sobe. Nanašajo se ne samo na »trde znanosti«, kot je računalništvo, ampak tudi na filozofijo in napovedovanje bodočnosti. Ena od teh dilem je povezana z vprašanjem, ali so računalniki lahko tako pametni kot ljudje. Druga dilema je povezana z računskimi modeli, kjer je npr. predavateljev koncept izračunljivosti blizu fizikalnim mnogoterim svetovom oz. multivesoljem. Čeprav je bil Turing genialec svetovnega ranga, saj je njegov koncept algoritma in izračunljivosti podobno bazičen in univerzalen kot teorija relativnosti, je bil dolga leta zamolčan zaradi osebnih težav. Šele leta 2009 ga je britanska vlada rehabilitirala, medtem ko največje svetovno računalniško združenje ACM od leta 1966 dalje podeljuje Turingovo nagrado kot ekvivalent Nobelove nagrade za računalništvo. Danes skoraj ni naprave, v kateri ne bi bilo enega ali več Turingovih strojev. Turing je bil tudi močno povezan z Institutom »Jožef Stefan«, saj je njegov sodelavec Donald Michie pogosto preživel v sobi Ivana Bratka tudi po mesec na leto.