V oktobru 2013 je bila sprejeta globalna konvencija o živem srebru – konvencija Minamata, ki bo močno zaznamovala dejavnosti na področju ukrepov za zmanjševanje emisij živega srebra v globalno atmosfero, ravnanje s presežki živega srebra kot surovine, ter ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi. Živo srebro je bila v preteklosti pomembna surovina in Slovenija se je z idrijskim rudnikom uvrščala na drugo mesto po količini pridobljenega živega srebra. Danes pa se živo srebro uvršča med nevarne odpadke. Kot že samo ime pove, se ta strupena kovina odlikuje po izjemnih fizikalno kemijskih lastnostih. Je edina kovina, ki je pri sobni temperaturi hlapna. Prav ta lastnost je povzročila, da se je v dobi industrializacije koncentracija živega srebra v globalni atmosferi potrojila. Znanstveno delo Instituta Jožef Stefan je bistveno doprineslo k strokovnim podlagam za pripravo mednarodne konvencije. Te raziskave posegajo na področje razumevanja lokalnega in globalnega kroženja živega srebra, modeliranja, negativnih učinkov na zdravje ljudi in ekosistemov, ter razvojem čistih tehnologij. Z razvojem in uporabo najnovejših analiznih tehnik masne spektrometrije pa lahko sledimo virom in pretvorbam te nevarne kovine v okolju in zagotavljamo primerljivost meritev na globalnem nivoju.