Sekretorne fosfolipaze A2 (sPLA2) s presinaptičnim ali β-nevrotoksičnim učinkom so toksini, katerih delovanje je na molekulskem nivoju še vedno predmet številnih razprav. Znanih je več zunaj- in znotrajceličnih proteinov z visoko afiniteto do β-nevrotoksinov. Pokazali smo, da se fotoreaktivni derivat amoditoksina, močnega β-nevrotoksina iz strupa modrasa Vipera a. ammodytes, zelo hitro vnese v citosol motonevronom podobnih celic v kulturi. Ta opažanja so porodila dvom v zakoreninjene razlage, ki trdijo, da lahko vse učinke te vrste toksinov na motorični nevron razložimo izključno z njihovim encimskim delovanjem na zunanji strani plazemske membrane nevrona v območju živčno-mišičnega stika. Dodatna podpora možnosti, da nevrotoksične, pa tudi druge sPLA2, lahko delujejo tudi v citosolu sesalskih celic, je pred kratkim objavljeno delo, v katerem smo ugotovili, da kalmodulin, ena od proteinskih tarč amoditoksina v celičnem citosolu, popolnoma stabilizira sPLA2 v razmerah, podobnih citosolnim. Še več, pokazali smo, da sPLA2 v kompleksu s kalmodulinom postanejo precej bolj encimsko aktivne. Opisal bom prvo nedvoumno demonstracijo vnosa amoditoksina v živčni končič motoričnega nevrona, dejansko tarčno celico toksina. Predstavil bom tudi še neobjavljeno hipotezo, postavljeno z raziskavo v najenostavnejši evkariontski celici, kvasovki Saccharomyces cerevisiae, na kakšen način amoditoksin zavre proces endocitoze mešičkov s plazemske membrane. Kritičen pregled rezultatov raziskav delovanja β-nevrotoksičnih sPLA2 bom povzel v predlogu modela molekulskega mehanizma delovanja teh toksinov na motorični nevron, ki se nam sedaj zdi najbolj verjeten.