Pojavi z veliko spremembo energij, kot so termomehanski, elektromehanski in elektrokalorični pojav, so pritegnili v zadnjem desetletju veliko pozornost predvsem zaradi njihovega možnega vpliva na razvoj novih tehnologij. Tako je velik termomehanski pojav, ki ga najdemo v tekočekristalnih elastomerih, pomemben za razvoj umetnih mišic. Velik elektromehanski pojav je pomemben za razvoj novih senzorjev in aktuatorjev z izboljšanimi lastnostmi. Velik elektrokalorični pojav pa lahko omogoči razvoj hladilnih in grelnih elementov nove generacije, ki bi bili, poleg drugih prednosti, okolju bolj prijazni. Predstavil bom raziskave teh pojavov na primeru nekaj materialov, kot so tekočekristalni elastomeri, perovskitni relaksorski feroelektriki in polimerni relaksorski feroelektriki. Skupna rdeča nit bo vpliv kritičnosti na te pojave. Opisal bom eksperimente, ki so potrdili obstoj kritične točke tipa voda-para v tekočekristalnih elastomerih in perovskitnih relaksorskih feroelektrikih. Pokazal bom, kako lahko preko kritične točke tipa voda-para kontroliramo termomehanski pojav ter vplivamo na velikost elektromehanskega in elektrokaloričnega pojava. Do sedaj je veljalo, da je elektromehanski oziroma piezoelektrični odziv največji v bližini morfotropne fazne meje. Pokazal bom, da za veliko povečanje piezoelektričnega odziva ne potrebujemo morfotropne fazne meje, ampak je dovolj, če snov pripeljemo v bližino kritične točke. Opisal bom prve neposredne meritve elektrokaloričnega pojava na tankih polimernih in perovskitnih feroelektričnih plasteh ter predstavil nekatere do sedaj neznane lastnosti tega pojava v bližini kritične točke, ki lahko znatno vplivajo na njegovo velikost.

Predavanje bo v slovenščini.