Masni spektrometri so nepogrešljivo orodje pri raziskovanju vesolja, najsibo za analize ozračij nebesnih teles, zaznave hlapljivih spojin s površin, ki nimajo lastne atmosfere, plinov, ujetih v kamninah, ali organskih molekul, ki bi lahko kazale na obstoj življenja na oddaljenih telesih. V primerjavi z masnimi spektrometri, ki se uporabljajo v laboratorijih, morajo biti instrumenti, ki letijo v vesolje, precej manjši in lažji, odporni na tresljaje, sunkovite pospeške in temperaturna nihanja, manj potratni pri porabi električne energije, hkrati pa skoraj tako zmogljivi kot njihovi zemeljski sorodniki. Predstavili bomo dosežke razvoja najnovejšega v vrsti takih instrumentov, ki je osnovan na Paulovi ionski pasti in je trenutno najmanjši, najlažji in v velikem območju najzmogljivejši predstavnik te vrste. Ponaša se s tako imenovano brezžično arhitekturo, ki je nadvse primerna za prenašanje velikih pospeškovnih obremenitev. Razvoj tega instrumenta poteka zadnjih 10 let na Oddelku za masno spektrometrijo v Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni, končni izdelek, imenovan Spacecraft Atmosphere Monitor (S.A.M.), pa je trenutno v skladišču v Kennedy Space Centru in čaka na izstrelitev na International Space Station, ki bo predvidoma 21. julija 2019. Na tej postaji bo instrument opravljal analizo zraka, in sicer glavnih komponent (kisik, dušik, voda, ogljikov dioksid, argon, metan) v dvosekundnih intervalih ter hlapljivih organskih spojin zelo nizkih koncentracij (0.020 – 1 ppm) enkrat na dan.