Odkritje celične organele lizosoma leta 1955 kot glavne komponente endozomalno-lizosomalnega sistema predstavlja prelomnico v razumevanju procesov intracelularne razgradnje proteinov. V zelo kratkem času je bil lizosomalni koncept sprejet, kar je bilo ključnega pomena za razumevanje osnov procesov proteinske razgradnje v normalnih in patoloških procesih. Pri tem igrajo lizosomalni katepsini izjemno pomembno vlogo in so zato postali atraktivna tarča mnogih raziskovalcev v svetu. Naša raziskovalna skupina se je vključila v te raziskave že v zgodnjih šestdesetih letih, kar je vodilo do odkritja nekaterih katepsinov, njihove karakterizacije, določitev struktur in mehanizmov delovanja. Med prvimi smo tudi odkrili njihove endogene proteinske inhibitorje cistatine in stefine, določili njihove strukture ter mehanizme interakcije s katepsini. Nadaljnje raziskave so vodile v razumevanje vloge vseh teh preiskovanih proteinov v nekaterih obolenjih kot so rak in vnetni procesi. Nedavno je bilo ugotovljeno, da so tudi katepsini pomembne signalne molekule. Sedanji izziv pa predstavlja identifikacija substratov katepsinov, kar bi omogočilo boljši vpogled v mehanizme razgradnje in procesiranje substratov. S temi raziskavami se je skupina uvrstila med najuglednejše na tem področju na svetu, kar kažejo tako objave kot tudi njihova citiranost.