Trdna, elastična podlaga bržkone v večji meri kot drugi tipi medijev nalaga uporabnikom omejitve pri strategiji komuniciranja. Hkrati večini žuželk predstavlja edino uporabno pot za prenos mehanskih signalov, bodisi po sipkem substratu na tleh, bodisi v gnezdu, bodisi po rastlinah. V zadnjih letih z različnih vidikov spoznavamo, v kolikšni meri so žuželke uglašene na fizikalne lastnosti tega medija, ki jim predstavlja okolje v najširšem pomenu besede. Osnovna funkcija vibracijskih signalov je prepoznava in lokalizacija oddajnika, za komunikacijo pa je pomembno, da je pri tem učinkovita in zanesljiva. Pri tem so žuželke, ki so zaradi svoje majhnosti soočene z mnogimi omejitvami, za učinkovitost in zanesljivost razvile različne strategije komuniciranja, odvisno tudi od njihovih predispozicij. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo že vrsto let raziskujemo vibracijsko komunikacijo žuželk in razkrivamo tesno povezanost fiziologije ter vedenja z lastnostmi akustičnega okolja. Ta povezanost bo ilustrirana z nekaj zanimivimi spoznanji o procesu prepoznavanja in iskanja spolnih partnerjev pri rastlinojedih žuželkah, ki uporabljajo vibracijske signale pri spolni komunikaciji. Z natančnimi laserskimi meritvami ter opazovanjem vedenja ugotavljamo, kateri parametri nihanja podlage zanesljivo kažejo na smer in identiteto oddajnika ter kako jih žuželke izkoriščajo. Pri tem je nedavno postalo jasno, da obstaja precizno ravnovesje med vložkom energije, tveganjem in zahtevo po zanesljivosti, kar izkoriščajo številni antagonisti, kot so rivali in naravni sovražniki, to pa odpira tudi možnosti umetnega poseganja v sistem v človekovo korist.