V večini evropskih državah je samomorilni količnik dosegel najnižjo vrednost okrog leta 2007 (v Sloveniji je bil najnižji samomorilni količnik leta 2008), nato pa smo v večini evropskih držav opažali porast samomorilnega količnika. Ta sinhronizacija samomorilnega količnika v evropskih državah pa ne more biti naključna, ampak lahko sklepamo, da je odraz skupne etiologije, ki je vplivala na celoten kontinent.

Tudi evropske države, ki so imele v obdobju od leta 2000-2011 več ali manj konstanten samomorilni količnik, so enako dosegle najnižje vrednosti samomorilnega količnika okrog leta 2007 in nato postopen porast. Najnižje vrednosti samomorilnega količnika v evropskih državah so bile zabeležene približno eno leto pred začetkom svetovne gospodarske krize, porast samomorilnega količnika pa se je začela nekaj mesecev pred začetkom gospodarske krize. Iz omenjenega sklepamo, da je tako imenovani prodromalni pojav pred gospodarsko krizo imel pomemben vpliv na samomorilno vedenje prebivalstva. V državah evro območja (tudi Slovenija) smo ugotavljali najmočnejšo povezavo med samomorilnim količnikom in BDP na prebivalca, v preostalih evropskih državah pa predvsem povezavo med brezposelnostjo in samomorilnim količnikom. V državah izven evropske unije ni bilo izrazite povezave med ekonomskimi dejavniki (BDP, brezposelnost) in samomorilnim količnikom.