Tudi tokrat se nam trud razvoja celostnega krasoslovja, ki z izbranimi pristopi omogoča spoznavanje in razumevanje enotne trirazsežne kraške pokrajine, izkazuje kot najboljši. V določenih raziskovalnih razmerah smo izluščili dobro predstavo o krasu, kjer bo potekala železnica. Resda ni bilo mogoče natančno določiti lege jam, ki se bodo odprle pri gradnji ter vseh poti voda, ki kras oblikujejo ter povezujejo, zato pa je moč nazorno predpostaviti kaj lahko pričakujemo med gradnjo in kakšna bi gradnja morala biti. Gradnja bo zato uspešnejša, zaščititi bo moč več novo odkritih kraških pojavov, pomembnega dela naše naravne dediščine in bolj učinkovito bomo varovali vode, ki so pomembne tudi za oskrbo.

Glavno področje njegovega raziskovalnega dela so geološke raziskave kraških področji, selektivna korozija in erozija karbonatov ter študij speleogeneze kraških jam. Od leta 1995 podrobno raziskuje južnokitajski kras. Sodeluje in vodi projekte načrtovanja in gradnje na krasu ter njegovi zaščiti. Petindvajset let je vključen v načrtovanje in krasoslovni nadzor izgradnje avtocest in železnic. Je direktor Doktorskega študijskega programa Krasoslovje na Fakulteti za podiplomski študij, Univerza v Novi Gorici, predstojnik Krasoslovnega študijskega središča Unesca (UNESCO Chair on Karst Education), sodelavec Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, odbora Mednarodnega programa za vede o Zemlji UNESCO IGGP, so-ustanovitelj, član izvršnega odbora in član znanstveno-svetovalnega odbora Yunnan International Karst Environmental Laboratory, Kunming, Kitajska, je aktivni soustvarjalec vpisa t. i. »kamnitih gozdov«, visokih kraških škrapelj na jugu Kitajske, na Unescov Seznam svetovne naravne dediščine (South China Karst), prvi slovenski sovodja enega od globalnih UNESCO IGCP projektov, urednik temeljne slovenske krasoslovne knjige, predavatelj na več visokošolskih ustanovah.