Večina karbonatnih kamnin, ki so vidne na površini Krasa, je kredne starosti. Pod njimi leže jurske, nad njimi pa paleogenske plasti. Za kredno periodo je značilna množica rudistnih školjk, ki so pomemben gradnik kraškega naravnega kamna. Lokalno izdanjajo tudi ploščasti apnenci, v katerih so pogosti fosili rib in plazilcev. Ob koncu krede, ko se je morje začasno umaknilo, so v jezerih in lagunah iz nakopičenega organskega materiala nastala manjša ležišča premoga. Zaradi padca meteorita pred 66 milijoni let, ki označuje mejo med mezozoikom in kenozoikom, so na kopnem izumrli dinozavri, v morju pa poleg številnih organizmov tudi vse rudistne školjke. Ko je morje ponovno preplavilo karbonatno ploščo, so se odložili različni morski foraminiferni apnenci, kasneje pa flišne plasti, ki jih danes najdemo na obrobju Krasa.