Še nedavno je veljalo, da je zbiranje fosilov na Slovenskem bila domena paleontologov in geologov od sredine 19. stoletja. Že veliko pred tem je fosile po Kranjskem zbiral in tudi opisoval Janez Vajkard Valvasor. Z razvojem naravoslovja so mu sledili tudi drugi, kot sta Giovanni Antonio Scopoli in Baltazar Hacquet. Oba v svojih deli pogosto omenjata okamnine in jih ponekod celo upodabljata. Na začetku 19. stoletja jim sledijo še drugi naravoslovci, kjer se gotovo odlikuje Žiga Zois. Z nastankom prvega Kranjskega muzeja sta se zbiranje fosilov in nastanek paleontoloških zbirk razmahnila. Zbiranje fosilov je postalo zanimivo tudi za amaterske in naključne zbiralce, ki so ponekod videli korist za znanost ali le zaslužek. Ob koncu 19. stoletja so pričele nastajati mnoge muzejske, zasebne in šolske zbirke, a so se do danes ohranile le redke.