Veliki motivacijski guruji velikokrat v govorih poudarjajo pomen afirmacij. Da če si nekaj želimo spremeniti – osebnostne lastnosti, partnerja, službo ... – se je samo treba osredotočiti na to, kaj bi radi bili ali imeli in si to kot trditev (afirmacijo) ponavljati vsak dan v sedanjiku, kot da smo to že pridobili. A problem se pojavi, ker te afirmacije delujejo samo na zavedni ravni. To, kakšno mnenje imamo o sebi in kaj nam v življenju pripada, pa imamo zapisano ravno na nezavedni ravni v implicitnem spominu. V spominu, ki se nam izoblikuje v zgodnjem otroštvu z izkušnjami, ki jih dobimo s primarnimi skrbniki. Če se torej občutki in prepričanja na nezavedni ravni ne ujemajo s tem, kar si prek afirmacij govorimo, si lahko naredimo tudi škodo. Primarni odnosi so tako zelo pomembni, da nam v naših možganih pustijo trditve, afirmacije, ki si jih, ne da bi se tega zavedali, govorimo prav vsak dan.