Socializacija v družini, šoli in družbi nas nauči, kako se prilagajati in sporazumevati z drugimi. Iz sporočil in odzivov drugih se naučimo, kdo smo, kaj v/na/od nas je sprejemljivo in kaj ne. Večina ljudi večino življenja živi z drugimi, skozi druge in za druge. Nihče nas ne nauči tega, kako se sporazumevati s seboj! Ne povedo nam, da je bistveno, da smo v neskončnih pogovorih s seboj do sebe pozorni, ljubeči, spodbudni, vztrajni, lahkotni. Da je nujno podpreti sebe v odnosu do življenja in soljudi. Da je dober odnos s seboj pogoj za zadovoljstvo. Ker je vsak od nas najprej in predvsem sam in svoj. Vabljeni, k sebi!