Zgodovina arhitekture in dogajanja v sodobni arhitekturi nam kažejo, da srečanja arhitekture in filozofije niso ne nekaj redkega ne nekaj izjemnega. Osnovna teza prispevka je, da sta arhitektura in filozofija danes povezani na način, ki presega zgolj različne možne oblike njunega interdisciplinarnega sodelovanja. Obe področji mišljenja sta povezani v nekem bolj »eksistencialnem« pomenu: spoprijeti se morata namreč s problemi, ki odločajo o pogojih za možnost njunega nadaljnjega obstoja. Prispevek se bo osredotočil na dva takšna problema: poskušal bom pokazati, na kakšen način danes o eksistenci arhitekture in filozofije na eni strani odloča stara alternativa logike Enega proti logiki Mnoštva, na drugi strani pa koncept nerazločljivosti misli in dejanja.