Z uveljavljanjem trajnostnega razvoja kmetijstva se spreminjajo tudi potrebe po znanju o rasti in razvoju posameznih rastlin, saj je uporaba številnih 'pripomočkov' (gnojila, pesticidi, fitoregulatorji...) omejena. Pridelavo zdrave hrane omogoča izkoriščanje poznavanja fizioloških procesov rasti in razvoja rastlin izbrane rastlinske vrste in sorte ter pripadajoče tehnologije prilagojene posameznim pedoklimatskim razmeram. Pri sadjarstvu bomo proučevali naravni razvoj drevesa (arhitektonska zgradba) pri različnih sadnih vrstah (oreh, jablana, hruška). Ta analiza je osnova vseh nadaljnjih raziskav (primarnih in sekundarnih metabolitov ter hormonskega stanja dreves). Pri jablani bomo proučevali vpliv posameznih mineralov na stres - fotosintezo, transpiracijo, stomatalno prevodnost in sintezo primarnih metabolitov. Ugotavljali bomo notranjo kakovost plodov različnih sadnih vrst v odvisnosti od okoljskih danosti in tehnoloških ukrepov. Z analizo sintetiziranih fenolnih substanc v listih in plodu bomo raziskovali mehanizme odpornosti jablan proti jablanovemu škrlupu in antioksidativni potencial posameznih sort. Vpliv podlag na bujnost, rodnost in metabolizem mineralov češenj bomo raziskovali z meritvami fotosinteze, transpiracije in analizami polifenolnih snovi. Proučevali bomo pomen avksinov v procesu zasnove korenin pri potaknjencih lesnatih rastlin ter pomen avksinov pri rasti in razvoju dreves jablane in oreha pri določeni gojitveni obliki. Cilj raziskav pri sadjarstvu je odkrivanje fizioloških procesov, predvsem v stresnih razmerah in spoznavanje naravne zakonitosti rasti posamezne sadne vrste. Pri vinogradništvu bomo proučevali encimatsko aktivnost, mehanizme odpornosti proti stresnim razmeram in prilagodljivost vinske trte z določenim zdravstvenim statusom. Z dojemanjem limitov v pridelavi grozdja, ki nam jih postavlja kompleks trta-lega-tehnologija, bomo skušali postaviti osnove za pojem terroir v vinogradništvu v Sloveniji. Pri vinogradništvu je cilj raziskav spoznavanje mehanizma vinske trte v stresnih razmerah in določitev terroir-a. Pri vrtnarstvu bomo proučevali mehanizme sprejema in razporeditve hranil v sistemu vrtnina-tla-okolje s poudarkom na kakovosti končnih produktov (antioksidantov). Ugotavljali bomo možnosti pridelave funkcionalne zelenjave z dodatkom selena (fižol, krompir, radič). Preizkušali bomo pridelavo izbrane sezonske in izvensezonske zelenjave v kontroliranih razmerah. Pri varstvu rastlin bomo proučevali možnosti zatiranja hruševega ožiga (Erwinia amylovora) brez uporabe antibiotikov. V poskuse bomo vključili proheksadion-Ca in retardante. Preučevali bomo učinkovitost SAR (sistemično inducirana rezistenca) s pripravki na podlagi Al-fosetila in acibenzolar-S-metila (Bion). Ugotavljali bomo njihovo učinkovitost, stranske učinke ter vpliv na kopičenje antimikrobnih snovi (fenolne spojine, flavonoidi). Cilj raziskav pri varstvu rastlin je uspešno zatiranje hruševega ožiga z naravi prijaznimi pripravki. Pri mehanizaciji bomo določali silo, s katero je plod pritrjen na poganjek, v odvisnosti od vrste, sorte, podlage, talnih pogojev (tip tal, gnojenje, namakanje), gojitvene oblike, fenofaze in zrelosti... Določali bomo mehanske lastnosti plodov (trdnost lupine) z namenom izboljšanja načina obiranja, transporta in skladiščenja, ter luščenja (trtja) lupinastega sadja. Proučevali bomo termodinamične lastnosti plodov pri različnih postopkih sušenja plodov. Preizkušali bomo odpornost genskega materiala koruze (populacij in linij) proti najpomembnejšim boleznim (Fusarium spp., Exserohilum turcicum) z umetnim okuževanjem v naravnih razmerah. Odporne genotipe bomo uporabili za nadaljnje žlahtnjenje.