Celična fiziologija1 10-7

author: Robert Zorec, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
produced by: S.TV.A.d.o.o.
published: Aug. 14, 2013,   recorded: June 2013,   views: 2811
Categories

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Delicious Bibliography

Description

Kemični prenašalci in hormoni se v evkariontski celici skladiščijo v mešičkih, ki so obdani z membrano. Da bi se v mešičkih skladiščene snovi lahko sprostile v zunajcelični prostor, pride do fuzije med membrano mešička in plazmalemo. Ta proces imenujemo eksocitoza. Če je za sprožitev eksocitoze potreben dražljaj, govorimo o regulirani eksocitozi. V primeru, da ta poteka brez dražljaja, govorimo o konstitutivni eksocitozi.

V človeškem telesu praktično ni celice, ki ne bi opravljala eksocitoze. V nekaterih tipih celic je ta proces posebej specializiran, npr. v nevronih in endokrinih celicah, drugje je tudi prisoten, npr. v adipocitih, srčnih mišičnih vlaknih, celicah imunskega sistema, v fotoreceptorjih, v celicah glije in drugod. Kljub temu, da je to univerzalni proces vseh evkariontskih celic, vemo razmeroma malo, kako se ta proces uravnava na molekularni ravni. V zadnjem desetletju so raziskovalci opisali, da je s tem procesom povezanih več deset beljakovin, a ni znano katere beljakovine med sabo reagirajo in v kakšnem vrstnem redu, da eksocitoza poteka uravnavano. Postavljena je hipoteza, da obstaja skupni imenovalec, skupni temeljni molekularni skelet, ki omogoča eksocitozo, ter da se na to molekularno osnovo z vezavo drugih beljakovin lahko spremenijo tudi specifične fiziološke lastnosti eksocitoze. Na drugi strani pa nekateri menijo, da obstaja le en t.i. sekvenčni mehanizem eksocitoze v celici. Da bi preverili zgoraj omenjene hipoteze, bomo študirali sekrecijsko aktivnost v več tipih celic, posebej na modelnih celicah hipofize, celicah sprednjega in srednjega režnja podganje hipofize. Te celice so specializirane za sproščanje hormonov, kot so prolaktin, beta-endorfin in alfa-MSH. Ti hormoni med drugim sodelujejo pri odgovoru na stres, pri uravnavanju aktivnosti imunskega sistema, pri uravnavanju telesne temperature, v mehanizmih uravnavanja telesne teže in drugod. Poleg tega bomo študirali tudi fiziologijo mitohondrijev in sekrecijsko aktivnost posameznih astrocitov, adipocitov in skeletnih mišičnih vlaken.

Fuzija membran nastopa pri dozorevanju celic, npr. pri nastanku mišičnih vlaken. Za čisto uporabne namene (npr. priprava monoklonskih protiteles) pa se uporablja fuzijo tudi za pripravo hibridnih celic, ki sestojijo iz dveh ali več različnih celic. Po spojitvi membran nastane ena celica, ki ima lastnosti obeh celic. Posebej pomembna je priprava hibridomov za potrebe adjuvantnega zdravljenja rakavih bolezni, kjer tumorske celice spojimo s celicami, ki prezentirajo antigene celicam imunskega sistema.

Cilj predlaganega programa je dvojen: na eni strani razumeti temeljne mehanizme fuzije membrane v fizioloških procesih eksocitoze in na drugi strani uporabiti poznavanje mehanizmov fuzije membran pri razvoju tehnologij priprave hibridnih celic in pri razvoju t.i. "celičnih priprav: celičnih čipov" za namene zdravljenja.

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: