Radon (219Rn, 220Rn in 222Rn) je radioaktiven žlahten plin, ki nastaja v kamninah z radioaktivnim razpadom radija v uranovi, torijevi in aktinijevi razpadni verigi. Iz zemlje prihaja na površje z difuzijo in konvekcijo ali kot komponenta nosilnih plinov in tekočin.
Na njegov transport vplivajo poleg radioaktivnega razpada in geološke zgradbe tal tudi hidrometeorološki parametri, kot so: temperatura tal in zraka, vlažnost tal, zračni tlak, padavine, veter in drugi.

Samo 222Rn ima dovolj dolgo razpolovno dobo, 92 ur, da ga lahko merimo na površini. Pokazalo se je, da imajo velik učinek na transport radona tudi pojavi v zemeljski skorji, ki spremljajo potrese.
Če merimo vsebnost radona v termalni vodi ali v talnem zraku, lahko opazimo nenadne spremembe, ki jih ne moremo pojasniti z hidrometeorološkimi vplivi, ampak jih morda lahko pripišemo potresu.

V okviru svoje doktorske teme že od leta 1999 merim koncentracijo radona v zraku v 6 vrtinah (na globini 60-90 cm) vzdolž prelomnice Orlica v Krški kotlini. Pri ovrednotenju podatkov sem doslej uporabljal grafične metode, ki pa zaradi velikega števila parametrov niso dovolj uspešne. Zato sem vključil v obdelavo tudi metode strojnega učenja. Na seminarju bom predstavil uporabo regresijskih dreves pri identifikaciji tistih anomalij radona, ki bi jih smel izključno pripisati seizmični aktivnosti.

Od uporabljenih metod so se najbolje izkazala modelna drevesa. Model napove koncentracije radona na osnovi hidrometeoroloških podatkov. Izračunane (napovedane) koncentracije radona primerjam z izmerjenimi.
Ujemanje je dobro v obdobjih, ko ni potresov (na podatkih za ta obdobja smo program 'naučili' napovedovati koncentracijo radona) in se znatno poslabša nekaj dni pred potresom ali med samim potresom.