Avtor skuša v eseju skozi zgodovinsko in družbeno dogajanje ugotoviti, zakaj je Maribor danes spet »mesto spodrezanih korenin«. Poglavitni razlog vidi v dejstvu, da je mesto v 20. stoletju kar trikrat spremenilo svojo identiteto: prvič po prvi svetovni vojni, ko je z vojaško akcijo generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova prešel iz nemških v slovenske oziroma jugoslovanske roke – takrat je zgubil svojo meščansko prepoznavnost; drugič z začetkom druge svetovne vojne, ko je zgubil svoj delavsko-meščanski profil, in tretjič leta 1991, ko je z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije in formiranjem demokratične slovenske države zgubil svojo polproletarsko naravo z mnogimi lumpenproletarskimi značilnostmi. Osnovni družbeni problem Maribora, iz katerega posledično izhajajo vsi drugi problemi, je danes spet v »iskanju« oziroma nastajanju nove mestne identitete.