Urbanizacija ne označuje le naraščanja števila prebivalstva na urbanih območjih in spremembe v načinu zaposlitve (deagrarizacije), temveč predpostavlja tudi t. i. »urbanost«, ki vključuje razširitev družbenih in vedenjskih značilnosti urbanega življenja. Po podatkih iz raziskav Slovenci kljub relativno intenzivnim procesom urbanizacije po drugi svetovni vojni še vedno kažemo precejšen odpor do življenja v mestu in dajemo prednost življenju na manj gosto naseljenih območjih. V prispevku bomo skušali predstaviti tako pozitivne kot negativne vidike specifičnega odnosa Slovencev do življenja v mestu in podati nekatere zaključke, ki kažejo na potrebe po spreminjanju dosedanjih bivalnih vzorcev.