Tavčarjevo Cvetje v jeseni (1917) pripada dvema žanrskima tipoma kmečke povesti, idilični (zaradi poudarjenega folklornega interesa) in patriotski (zaradi deklarativnih nacionalnoozaveščevalnih izjav). Delo je hotelo biti zgled pomiritve nasprotij med mestom in vasjo, vendar eksotični poskus preselitve meščana na vas in poroka s kmečkim dekletom ne uspe. Sum, da pripovedovalec s stalnim sklicevanjem na preveliko ženinovo starost prikriva še neko drugo sporočilo povesti, se potrdi z identifikacijo naslovnega cvetja kot Parnassie palustre: metafora »cvetja v jeseni« se ne nanaša na junakovih 38, ampak na avtorjevih 66 let in simbolizira poleg pozne junakove ljubezni tudi avtorjevo v jeseni življenja vzcvetelo literarno ustvarjalnost.