Človek ne obstaja brez telesa, telo pa ne preživi brez hrane. Hrana ima poleg funkcije zadovoljevanja primarnih človekovih potreb v vsaki družbi in kulturi tudi številne simbolne pomene, gladovna stavka je znak političnega protesta, post očiščenja, tolaženje s hrano je znak čustvene stiske … Če je bil za pretekla obdobja značilen človekov strah pred lakoto, je za sodobnega strah pred požrešnostjo. V prispevku analiziramo različne pomene hrane/hranjena/žretja v treh slovenskih dramskih besedilih, to so Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Ljudožerci Gregorja Strniše in Žrelo Žanine Mirčevske.