Detelova in Komeljeva poezija vzpostavlja možnosti za radikalno transformacijo odnosov med ljudmi in živalmi s pozivom h kritiki binarnega dualizma. Od beročega subjekta zahteva konfrontacijo in meri na krepitev njegove zavestnosti v smislu razvijanja kritične zavesti o ideološki naturalizaciji nasilja nad živalmi. Poskusi širitve meja senzibilitete se ne opirajo na sočutje, saj elementi sočutja instrumentalizirajo poezijo v sredstvo depolitizacije.