Slovenski prostor danes, ko svet (še posebej skozi oči medijev, ki ustvarjajo razpoloženje v javnosti) pretresajo razne katastrofe in »največja gospodarska kriza vseh časov«, v veliki meri postaja črnogled in zaskrbljen za prihodnost. Mladi na Slovenskem naj ne bi imeli več prihodnosti. A vsako leto konec junija, na začetku poletja pride v Ljubljano na Seminar stotina znanstvenikov, bodočih znanstvenikov in raziskovalcev, soustvarjalcev slovenskega jezika, literature in kulture. Večina teh »tujcev«, ki po dveh tednih postanejo »domačini«, že od prvega dne Seminarja prinaša neko svežino, navdušenje, z optimizmom zre v prihodnost slovenskega jezika, literature in kulture. In mi, profesorji in organizatorji Seminarja, skupaj z njimi. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki po 49. letih življenja praznuje svojo 50. obletnico, je še živ in mladostno optimističen, kljub korakanju v »finančno nezagotovljen« svet, kot je zapisal ob 40. seminarju Jože Toporišič. Toda prihodnost je vedno negotova, hkrati pa je tudi nekaj lepega, čudovitega, kot je čudovito seminarsko poletje v Ljubljani. Takrat se slovenski jezik razživi v ustih mladih in malo manj mladih znanstvenikov, raziskovalcev, študentov slovenskega jezika, literature in kulture, ki prihajajo iz bratskih slovanskih dežel, prijateljskih sosednjih držav, pa tudi daljnih dežel (od Tokia in Pekinga na vzhodu do Nothinghama in naprej do Clevelanda in Buenos Airesa na zahodu).

Izbira teme prihodnost, ki deluje precej futuristično, vedeževalsko, horoskopsko, apokaliptično, predstavlja določeno tveganje. A prihodnost med drugim predstavlja tudi pomembno jezikovno kategorijo, izražanje prihodnosti je v slovenskem jeziku zelo raznoliko, prihodnost je zelo pomembna kategorija tudi v literaturi, pomena futurizma in drugih avantgardnih in alternativnih kulturnih gibanj pa tudi ni treba posebej izpostavljati. Tema letošnjega Seminarja torej ne bo samo gledanje v prihodnost, ampak resen razmislek o aktualni znanstveni problematiki v slovenskem jezikovnem, literarnem, kulturnem in širšem družbenem svetu. Slovenija je namreč že povsem vpeta v svetovno dogajanje, česar pred desetletji, ko je bil Seminar resnično revolucionarno dejanje v takratnem slovenističnem svetu, verjetno niso slutili. Predvsem pa so povabljeni in izbrani predavatelji, ki pomembno sooblikujejo slovensko znanstveno in širšo kulturno stvarnost, zagotovilo za zanimiva predavanja in pogovore, razmišljanja tudi v popoldanskih in večernih urah. Vsak predavatelj bo z akademsko neodvisnostjo in svobodo ustvaril svoj novi delček v mozaiku slovenskega jezika, literature in kulture. Prihodnost Seminarja je kakovostno raziskovanje slovenskega jezika, literature in kulture v vsej polnosti, to je hkrati edina gotovost za nadaljnje življenje in razvoj slovenske znanosti tudi po 50. seminarju. Odprtost in odločen korak sta po trdnih znanstvenih temeljih veliko lažja.

In vse se je začelo na oktobrski seji Oddelka za slovanske jezike in književnosti leta 1964 in uresničilo poleti 1965 v Ljubljani na Filozofski fakulteti … bilo je res plodno leto, ko se je začela pisati zgodovina Seminarja … Takrat so ljubljanski slavisti upali in si upali stopiti na novo pot vključevanja slovenistike v mednarodni prostor. In so upali, raziskovali, se družili, diskutirali … Tudi 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture bo še naprej razvijal to mladostno zagnanost, razgibanost, predrznost. Torej, lepo vabljeni na 50. »seminarsko poletje«, še posebej velja to vabilo za tiste, ki na Seminarju še niso oz. niste bili.

Več o dogodku na domači strani: 50. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture