V prvem delu prispevka so opisani dejavniki, katerih součinkovanje je povzročilo, da je bila porabščina edina oz. prevladujoča materinščina Porabcev in jezikovni temelj njihove etnične zavesti. Drugi del prispevka predstavlja porabščino kot literarni jezik, podaja skico porabske literarne scene ter na primeru pripovedne proze Irene Barber in Francka Mukiča opisuje vlogo narodnostne in zgodovinske komponente v porabski književnosti. Prispevek se zaključuje z omembo dveh primerov, ki kažeta na jezikovno-etnične procese, ki vzbujajo resno zaskrbljenost za usodo porabščine in slovenščine v Porabju.