Kdo je drugačen in kdo je tisti, ki mu drugačnost pripiše? Ali je biti drugačen pozitivno ali negativno poslanstvo? Zakaj je v Sloveniji 21. stoletja še vedno potrebno razpravljati o drugačnosti?

Letošnji 52. SSJLK s krovno temo Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi je poskušal odgovoriti na zgornja vprašanja, obogatena s številnimi podvprašanji. Izbrani predavatelji, priznani strokovnjaki za različna področja, so se dotaknili drugosti, Drugega, posebnosti, novosti, odprtosti, povezanih z vprašanji razmerja med večino in manjšino, enakopravnosti ter rahljanja stereotipov in razbijanja predsodkov o drugačnih. Izhajali so iz razumevanja drugačnosti kot konstrukta in opozarjali na problematičnost (etične) presoje drugačnosti. Drugačnost kot temeljna kategorija človeškega mišljenja postane namreč problematična takrat, ko prevladujoča skupina s svojo močjo ustvari normativnost, od katere vsi ostali (t. i. nečlani ali obstranci) odstopajo in so običajno ovrednoteni skozi raven odstopanja od normativnosti, istosti, enakosti ali prevladujoče perspektive, povezane z raso, narodom, razredom, spolom, vero in ostalimi lastnostmi. Ker smo vsi po eni strani enaki, saj pripadamo neki večji skupini (npr. belci, Slovenci), po drugi strani pa drugačni, ko se v nekaterih lastnostih razlikujemo od večine (npr. znanstveniki, homoseksualci), se naše identitete oblikujejo skozi dogovore, neskladja in pogajanja.

Več o dogodku na domači strani: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture