Prispevek predstavlja pesniško ustvarjalnost Miklavža Komelja, odličnega prevajalca, esejista in raziskovalca literature. Njegovo delo v nastajanju je primer uresničevanja konceptov drugosti in drugačnosti, ki nima vzporednic v sodobni slovenski poeziji. V svojo poezijo je postopoma sprejemal tiste radikalne dosežke modernistične in avantgardne poezije, ki so posledica premisleka in participacije v družbeni revoluciji in odpora do kulture kapitalizma. Zato tudi sam vse bolj sledi imperativu, da mora poezija izrekati nemogoče in še neuresničeno.