Prispevek govori o temeljnih pojmih einsteinovske fizike, prostoru, času in gibanju, ki so jih najprej posvojili ruski konstruktivisti, za njimi pa jih je prevzel Kosovel. Hkrati je uporabil sferično zrcalo, da bi poudaril razliko med tradicionalno liriko in prostorskimi konsi kot poljem protigravitacijskega branja. Sferična geometrija s križanjem in ukrivljanjem premic namreč preseže evklidsko inženirsko skico v sami pesmi. Zgornji in spodnji del konsa, ki sta v sferičnem zrcalu deformirana (kljukast nos, rdeča krizantema), in osrednji avtocitatni del, ki je doživel pomanjšanje in preobrat na glavo, polemizirajo z načelom mimesis, z načelom vživetja in inspiracije ter z načelom avtonomije umetnosti.