Petkova okrogla miza: Družba opazovalcev

panelist: Nina Šorak
panelist: Lenart J. Kučić, Delo, d.d.
panelist: Matej Černigoj, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
panelist: Bojana Avguštin Avčin, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
moderator: Hana Hawlina, Laboratorij za kognitivno nevroznanost, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
moderator: Vid V. Vodušek, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
published: May 5, 2015,   recorded: March 2015,   views: 2750
Categories

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Delicious Bibliography

Description

Z očmi vneto opazujemo svet okoli sebe in svet opazuje nas nazaj: istočasno smo opazovalci in opazovani. Na okrogli mizi se bomo skupaj s izbranimi gosti pogovarjali o tem, kako je biti na eni in drugi strani: na odru in v parterju. Na eni strani, kot opazovalcem, nam je sodobna tehnologija omogočila, da naše oči zaznavajo veliko več informacij o svetu in ljudeh kot kdajkoli prej. Popularnost televizijskih showov kaže na to, da radi opazujemo vsakodnevno obnašanje akterjev, ki radi živijo opazovano življenje. Na drugi strani pa imamo na spletu občutek, da nas nihče ne opazuje in smo zato včasih pripravljeni razkriti več kot sicer. Zakaj pride do tega? Zasebnost postaja vedno bolj pomembna: raziskave kažejo, da to, da smo opazovani, močno vpliva na naše vedenje. Včasih se pojavlja vprašanje, če je naša bojazen pred izgubo zasebnosti paranoja, ali pa smo opazovanja že tako navajeni, da se ga sploh ne zavedamo več? Drugič pa si nestrpno želimo biti opazovani, celo do te mere, da lahko govorimo o družbi narcisizma. Je to nekaj kar je bilo vedno v človeku in je sodobna tehnologija zgolj omogočila, da se to izrazi ali pa je to nekaj bistveno novega in mogoče nevarnega? Sodobne tehnike slikanja možganov so še v razvoju in s slikami možganov še ni mogoče zanesljivo ugotoviti ali, denimo, nekdo na sodišču laže. A vendar - so slike možganov naslednja stopnja vdiranja v posameznikovo zasebnost? Kakšni so v resnici veliki bratje, ljudje iz obveščevalnih agencij, ki imajo dostop do zasebnih podatkov milijonov ljudi? So to “čisto navadni ljudje” ali pa nemara po službeni dolžnosti sčasoma postanejo voajerji?

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: