“Ne morem verjeti svojim očem!” Stavek, ki ga v vsakodnevni rabi uporabljamo brez pomisleka. Gledamo z očmi, vidimo z možgani. Kako neznosno lahko je reči, da nas izdajajo oči. Povsem drugače je priznati, da morda vidimo podobe, ki jih drugi ne vidijo – halucinacije. Te se lahko pojavijo v obliki zaznave bliskov, iskrenja, sprememb perspektive in izkrivljenja podob resničnih objektov (iluzije), lahko pa zavzamejo bolj kompleksne oblike s scenskimi motivi, ki obsegajo tudi celotne pokrajine. Včasih se zdi, kot da bi te podobe živele svoje lastno življenje brez vpliva volje tistega, ki jih doživlja.

Povezava do članka v spletni reviji eSinapsa.