Kaj je nor(maln)o? Kdo je bolj »nor« oziroma »pri pameti«? Prva razlaga slovarja knjižnega jezika pravi, da je normalno tisto, kar se sklada z določenimi splošno veljavnimi zakonitostmi. Glede na to, da se je Teden možganov 2016 letos odvil že trinajsto leto zapored, bi lahko rekli, da je to normalno. Toda v statistiki je normalnost enaka povprečju – in v tem smislu ne bi želeli, da je tokratni Teden možganov normalen. Tako kot vsak je tudi ta poseben in edinstven.

Sprehodili smo se mimo pojma normalnosti: kako razumemo normalnost in norost? Pojma normalnosti in patološkosti sta se iz medicine preselila na vsa področja življenja. Tako so postali predmet ocenjevanja in delitve na normalne in patološke ne le posamezniki ali njihove posamezne lastnosti, temveč tudi nekatere skupine. Ne presojamo samo o tem, kakšni so ljudje, temveč tudi kakšni naj bi bili. Spraševali se bomo, zakaj tako radi težimo k »normalnosti« in ignoriramo dejstvo, da družba napreduje in se spreminja prav zaradi posameznikov, ki ne ustrezajo določenim normam. Kje je ločnica med zdravjem in boleznijo? Človek, ki se rodi brez polovice možganov, je v svojem zgodnjem obdobju deležen velike pozornosti zdravnikov, a njegovi možgani so tako prilagodljivi, da lahko preostali deli prevzamejo funkcije manjkajočih delov. V kakšnem smislu so taki možgani normalni?

Normalno je, da znanost vsako leto odkrije nekaj novega, pa vendar smo od začudenja na široko odprli oči, ko smo slišali, da se nam obeta prva presaditev glave. V zadnjem času je veliko zanimanja požela tudi epigenetika, ki spreminja naše tradicionalno dojemanje genetike kot v kamen vklesane danosti. Možgane smo tako osvetlili od genov pa do manj oprijemljivih spoznanj prvoosebne izkušnje pri osebah z motnjami shizofrenskega spektra. Segli pa smo tudi na še dokaj slabo raziskano polje psihoterapevtskega zdravljenja s psihedeličnimi snovmi in se dotaknili vprašanj o mistični izkušnji, odgovori na katera se kot živo srebro izmikajo znanstvenemu načinu spoznavanja.