Demografska slika Slovenije včeraj, danes, jutri - Trenutek demografske resnice

author: Aleksander Jakoš, Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia
published: March 7, 2007,   recorded: March 2007,   views: 7071
Categories

Slides

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Delicious Bibliography

Description

Odgovorno dolgoročno načrtovanje in urejanje prostora se vedno začenja z vprašanjem: “Koliko prebivalcev pa bomo imeli …”. Geograf in zgodovinar Aleksander Jakoš se z demografsko problematiko ukvarja že od časov, ko se je v Sloveniji še rodilo več kot 30.000 otrok letno. Danes ženska v naši državi v povprečju rodi 1.2 otroka. Evropske primerjave kažejo, da je demografska slika neobetavna tudi v večini ostalih razvitih držav. Dvig rodnosti je zelo draga in politično nezanimiva akcija, saj rezultate prinese šele čez 5-7 volilnih mandatov, ko se nove, bolj številne generacije zaposlijo. Po napovedih predavatelja bo Slovenija zaradi njenih lepot sicer ostala poseljena, opozarja pa na izzive, vezane na etnično veliko bolj raznoliko prebivalstvo. Provokativno se tudi sprašuje, ali je bilo leto 1980 začetek izumiranja Slovencev in ali slovenščino čaka usoda švicarske retoromanščine? Kako naj se na te negativne trende pripravi in primerno odzove tudi urbanistična stroka?

See Also:

Download slides icon Download slides: predavanje.06.3.07.pdf (250.7 KB)

Download slides icon Download slides: predavanje.06.3.07.ppt (3.6 MB)


Help icon Streaming Video Help

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Reviews and comments:

Comment1 Kaj pa vem, September 18, 2007 at 10:17 p.m.:

Švicarska retoromanščina ni najboljši primer. Poniknila je sicer iz javnega življenja, a poniknila je - in se ohranila, kolikor se pač je v pristnem stanju. Drugače povedano, tisti, ki jo še govorijo, jo govorijo pristno.

Slovenščina pa je DEJANSKO - torej ne v teoriji (seveda), pač pa v praksi - zaničevana. Redki so tisti, ki jo zares govorijo in gojijo v njeni žlahtnosti. Uradne institucije jo zlorabljajo v svojih spisih, pa jim za to ni treba nikomur odgvarjati. In, kar je morda edinstven primer, pri nas celo nekateri (žal zelo vplivni!) "strokovnjaki" za kezik pomagajo zabijati žeblje v njegovo krsto, namreč s tem, da spreminjajo pravila, kot da je naš jezik njihova last.

Slovenščini so šteti dnevi. Žal. Premalo nas je, ki nam ni vseeno zanjo in za njeno bogastvo.

Narod, ki niti svojega jezika - edinega resničnega znamenja identitete vsakega naroda - ne ceni, pa povsem očitno tudi sam sebe ne ceni dovolj, da bi preživel.

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: