Joseph Beuys je leta 1974 izvedel preformans z naslovom I like America and America likes me, ki ga označujejo za prelomno točko v recepciji Beuysove konceptualne umetnosti v mednarodnem (predvsem ameriškem) prostoru. Beuys je maja tistega leta priletel na newyorško letališče, od koder ga je rešilec prepeljal na prostor dogodka - v galerijo Renéja Blocka na East Broadwayu; tam je preživel tri dni zaprt v zamreženem prostoru v družbi s kojotom. Po končanem performansu je, tako kot je prišel, tudi zapustil galerijo. Poglavitna ideja dogodka je bila, da njegova noga ni stopila na ameriška tla. Performans sestoji iz spontanega sobivanja umetnika in divje živali v skupnem zaprtem prostoru, ki pa ga mestoma dopolnjujejo geste z močnim simbolnim nabojem. Intepretacijo performansa je mogoče brati na ravni prepletajočih se diskurzov: osebne kultne mitologije Josepha Beuysa, njegove aktivistične strategije umetnosti kot totalnega projekta > socialne skulpture, avtentične izkušnje sobivanja z divjo živaljo, ki prestopa na raven čistega/živega simbola in končno v kontekstu paradigem sočasne konceptualne evropske in ameriške umetniške prakse, ki je politični angažma presnovila v neposredno umetniško gesto. "