V času poznega kapitalizma je posameznik dojet kot tisti, ki si svobodno izbira pot svojega življenja. Tudi v kriminologiji se prestopništvo vse bolj dojema skozi prizmo izbire in preprečevanje kriminalitete kot postopki, kako preprečiti dostop do želenih objektov izbire. Toda, če imamo na eni strani vedno več nadzora nad gibanjem človeka (skrite kamere nas zasledujejo vse povsod), ljudje se zapirajo v zavarovana stanovanja, po internetu se varujemo pred vpadi kiber-kriminalcev, zidamo vedno trdnejše zapore), na drugi strani izgleda, da ljudje zelo različno reagirajo glede družbenih prepovedi. Nekateri sociologi se zato sprašujejo ali nepisani zakoni, ki so bili nekoč posredovani prek družbenih avtoritet, danes ne delujejo in je posameznik danes dojet kot tisti, ki si sam izbira svoje prepovedi. Psihoanalitiki pa poudarjajo, da je velika razlika v tem, kakšen odnos imajo ljudje do prepovedi, zakaj nekateri imajo občutek krivde in drugi ne, zakaj se nekateri sramujejo svojih prestopkov in drugi ne. Predavanje bo izpostavilo zagate, ki se danes pojavljajo pri razumevanju in preprečevanju kaznivih dejanj. Predvsem pa bo opozorilo na nevarnosti, ki se pojavljajo z uvajanjem novih tehnologij družbenega nadzorovanja – npr. z oblikovanjem bank DNK.