Še pred kratkim smo verjeli, da mikroorganizmi živijo osamljeno in dolgočasno življenje, sestavljeno iz nenehnega sosledja delitev ene starševske celice v dve enaki hčerinski celici. Danes napredna mikroskopija in metode molekularne biologije odkrivajo, da ta očem nevidna, a tudi najštevilčnejša bitja našega planeta, niso ravno osamljena, temveč živijo v večceličnih skupnostih, ki spominjajo na živahna in visoko organizirana mesta. Skozi natančno uravnavane kemična “klepetanja” zaznavajo število enakih celic v bližini, sodelujejo, tekmujejo, si razdelijo delovne naloge, se vojskujejo, a tudi guljufajo. “Socialni odnosi” mikroorganizmov ključno oblikujejo mikrobne skupnosti, te pa živijo v sožitju z nami, z rastlinami ali pa naseljujejo najbolj nenavadne kotičke Zemlje. Porušeno razmerje med nami in mikrobi oziroma rastlino in mikrobi pogosto pripelje do razvoja bolezni. Poznavanje “socialnosti” mikroorganizmov je zato ključnega pomena za ohranjanje našega zdravja in obvladovanje infekcijskih bolezni; za zagotavljanje varne in bolj okusne hrane in za odkrivanje novih biološko aktivnih in biotehnološko zanimivih molekul. S področjem sociomikrobiologije se intenzivno ukvarjamo tudi v okviru programske skupine “Mikrobiologija in biotehnologija živil in okolja”, kjer raziskujemo, kako mikroorganizmi “klepetajo”, prepoznavajo sorodnike, gradijo večcelične skupnosti – biofilme in se odzivajo na mikrobe, ki jim niso sorodni.