prof. dr. Marko Fonović: Proteomska identifikacija substratov cisteinskih katepsinov na površini rakavih celic
Proteaze so encimi, ki cepijo peptidno vez in imajo pomembno vlogo tudi pri zunajcelični signalizaciji in preoblikovanju zunajceličnega matriksa. S svojim delovanjem lahko proteine na celični membrani aktivirajo, inaktivirajo ali pa kako drugače vplivajo na njihovo funkcionalnost. Cisteinski katepsini so skupina proteaz za katere je znano, da se v tumorju izločajo v izvencelični prostor in vplivajo na procese razvoja raka, malo pa je znanega o njihovem delovanju na molekularni ravni. V okviru naše raziskave smo z uporabo masne spektrometrije opravili globalno identifikacijo izveneličnih substratov katepsinov na površini petih različnih tipov rakavih celic. Odkrili smo, da katepsini cepijo dve specifični skupini adhezijskih proteinov in celičnih receptorjev, preko katerih lahko vplivajo na signalizacijo in invazivnost rakavih celic. S tem odkritjem smo prvi pokazali možne fiziološke mehanizme, s katerimi bi lahko pojasnili vpliv katepsinov na razvoj tumorja.

prof. dr. Mojca Kerec Kos: Ali izguba telesna mase spremeni delovanje zdravilnih učinkovin?
Kaheksija je izguba vseh telesnih sistemov (mišice, maščevje, kostnina), ki pogosto spremlja kronične bolezni. Vodi do sprememb v telesni sestavi ter do motenj v delovanju organov, kar lahko vpliva na farmakokinetiko zdravilnih učinkovin. V modelu raka pri podganah smo preučevali vpliv kaheksije na jetrni metabolizem in ledvično izločanje učinkovin. V primerjavi z zdravimi podganami sta se ob razvoju tumorja oba procesa le neznačilno povečala, medtem ko se je ob dodatnem razvoju kaheksije jetrni metabolizem zdravilnih učinkovin zmanjšal za 80% in ledvično izločanje za 30%. V klinični praksi bi bolniki s kaheksijo lahko imeli večje plazemske koncentracije zdravilnih učinkovin in tudi njihova nihanja bi lahko bila večja, kar poveča možnost za pojav neželenih učinkov, še posebej pri učinkovinah z ozkim terapevtskim oknom.

dr. Jernej Polajnar: Uporaba vibracijskih signalov za nadzor žuželčjih škodljivcev
Poznavanje vibracijske komunikacije žuželk, ene najbolj razširjenih modalitet v tej živalski skupini, je v zadnjih letih toliko napredovalo, da se pojavljajo prve resnejše ideje o uporabi spoznanj v praktične namene, konkretneje za nadzor škodljivcev, a je možnost še vedno podcenjena. Zgled naših raziskav ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus), prenašalca bolezni vinske trte, ponazarja pot od temeljnih raziskav biologije žuželčje vrste, ki razkrijejo možnost vedenjske manipulacije, ta pa s pomočjo sodobne tehnike omogoči razvoj alternativne metode kontrole škodljivcev. Inovativni pristop na osnovi motilnih vibracijskih signalov je trenutno še na ravni terenskih raziskav, a je njegov potencial že vzbudil pozornost strokovne in širše javnosti, odraz česar je tudi povabilo uredništva revije Pest Management Science k pisanju preglednega članka. V njem smo opisali teoretsko zasnovo pristopa in dosedanje raziskave našega ter drugih svetovnih laboratorijev na to temo.

izr. prof. dr. Mihael Brenčič: Kako kroži voda?
Voda v naravi neprestano kroži, proces tega kroženja opišemo z vodnim krogom, ki ga poganja sončeva energija. Komponente vodnega kroga so številne, od vode v ozračju, do površinskih vodotokov in podzemne vode, vse te komponente so med seboj povezane v zapletenih medsebojnih odnosih. V znanosti, še bolj pa v vsakdanji praksi, nas zanima, od kod prihaja voda, ki napaja vodne vire. Le dobro poznavanje njenih poti nam omogoča tudi ustrezno zaščito. Učinkovito sledilo pri ugotavljanju poti vode skozi vodni krog so stabilni izotopi, ki tvorijo molekulo vode. Z njimi smo analizirali izvor padavin ter postavili matematični model, ki je med seboj povezal izotopsko sestavo vode v padavinah in stanje atmosfere.