Globalizacija svetovnih tržišč hrane in relativno enostaven pretok živilskih izdelkov v in med državami in kontinenti je povzročil, da je vedno večja pozornost potrošnikov hrane usmerjena k skrbi za varnost živil. Zato je evropski in s tem tudi slovenski potrošnik vedno bolj ozaveščen in zahteven in se na podlagi tega kriterija tudi odloča, kakšno hrano kupuje in uživa. Potreba po spremljanju pristnosti in kvalitete živil je povzročila, da se je pojavilo povpraševanje po metodah, s katerimi bi dokazali potvorjenost. Za odkrivanje ponarejanja živil se poslužujemo tako imenovanega globalnega pristopa, pri katerem določamo oporečnost na osnovi fizikalno-kemijskih lastnostih vzorca. Te metode temeljijo na tako imenovanem izotopskem prstnem odtisu ali »fingerprintingu«. Z njimi ne določamo le stopnje in načina potvorjenosti temveč tudi geografsko poreklo in celo leto proizvodnje izdelka. Nedavni napredek analitskih metod in določitev izotopske sestave elementov v sledovih pa nam omogoča sledenje izvora onesnažil v živilih. V omenjenem prispevku boste izvedeli kako smo omenjene tehnike uporabili tudi pri določanju sledljivosti in varnosti živil na slovenskem tržišču.