Ko sta Louis Pasteur in Robert Koch povedala svetu, da mikrobi povzročajo bolezni, se je vse spremenilo. Mikrobi so postali sovražniki. Če nas ne ubijejo, nas naredijo močnejše, bolj odporne, in potem hitro pozabimo nanje. Da pa spomin o sovražniku prehitro ne zbledi, smo izdelali zgodbe o parazitih in gostiteljih, o malopridnežih in herojih, o njih in o nas. Skozi večji del zgodovine je človeštvo trpelo zaradi kuge, kolere, črnih koz, tuberkuloze, ebole. Travmatična izkušnja in strah pred boleznijo sta zaznamovala našo kulturo (karantena, izolacija), religijo (kuge, vojske in lakote reši nas o Gospod), dnevna opravila (umivanje, čiščenje), vse do pop kulture in Hollywoodskih klasik pogube (Outbreak, Carriers). Paraziti se redijo in razmnožujejo na naš račun, antibiotiki odpovedujejo, premagane bolezni se vračajo. Je zadeva rest alarmantna in ne bomo užili sreče, dokler zadnji mikrob ne bo premagan? Kaj pa, če je naša bitka z mikrobi posledica nevednost in primerljiva lovu na čarovnice? Mogoče je potreben nov Kopernikanski vpogled. Sebe postavljamo v center sveta. Vse se vrti okrog nas. Se drama mogoče odvija drugje in smo mi le statisti, v katere letijo gledališki rekviziti?